l
   
NOVA KNJIGA
11.4.2006
OKROG EDINEGA SVETA Nova fotomonografija je pravkra izšla pri založbi ... več ...



IZŠLA JE NOVA KNJIGA
4.3.2006
Pri založbi Didakta www.didakta.si je izšla nova knjiga avtorja Matevž ... več ...



ZAHVALA
6.11.2005
Vsem sponzorjem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. ... več ...






 

NOVA KNJIGA
11.4.2006
OKROG EDINEGA SVETA Nova fotomonografija je pravkra izšla pri založbi Didakta. Format 27x22 cm, 186 strani, več kot 190 barvnih fotografij, trde platnice in ovitek. Naročila: zalozba@didakta.si www.didakta.si Matevž Lenarčič: "Kot kaže je naš planet v vesolju edini, daleč naokrog, kjer so pogoji za takšno življenje primerni. Zelo težko je razumeti, da na tem planetu živimo milijarde ljudi, ki se sploh ne zavedamo, da nimamo kam zbežati, če ga uničimo. Skupaj se peljemo na okrušku vesolja, v razsežnost, kjer naša umska in materialna naprezanja ne pomnijo nič. Ujeti smo v minljivosti in drvimo zanesljivemu koncu naproti. Vse nas čaka enaka usoda. Biti prvi ali zadnji, ne pomeni nič. Pomeni samo ljubezen in spoštovanje do sebe in drugih, pomenijo lahko samo naša dejanja, ki ostanejo zapisana v srcih zanamcev. Zato bi moral vsak od nas enkrat na pot okoli sveta, da bi spoznal, da smo ujeti v čudoviti kletki iz katere ni izhoda. Vsako dejanje, dobro ali slabo ostaja v njej."

IZŠLA JE NOVA KNJIGA
4.3.2006
Pri založbi Didakta www.didakta.si je izšla nova knjiga avtorja Matevža Lenarčiča OKROG EDINEGA SVETA Format 13x21 cm, 390 strani Cena: 4.500,00 SIT Naročila: zalozba@didakta.si Igor Škamperle je v spremni besedi zapisal: "Avtor Matevž Lenarčič nam že na prvih straneh z lepimi literarnimi prispodobami nakaže miselni svet, v katerem je navajen živeti in ga spremlja na njegovih poteh odkrivanja obzorij in pokrajin po svetu, te prispodobe pa bralca povabijo, da se zazre v svoj intimni svet doživljanja sebe in sveta. Spoznanje, ki ga pridobivamo z osebnim doživetjem, izkušnjami ob srečevanju z drugimi kulturami, oddaljenimi pokrajinami in z odkrivanjem mnogoterih poti življenja, nam govori o relativnosti naših podob sveta, ki so slej ko prej odvisne od zornega kota, iz katerega opazujemo svet. V takšnem, v svoji globini dejansko vedno odprtem in nikoli do kraja definiranem obzorju, človek raziskovalnega duha lažje dojema sebe, sprejema enkratnost bivanja in osmišlja svojo eksistenco. "

ZAHVALA
6.11.2005
Vsem sponzorjem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.

Zakljucek
6.11.2005
Koncalo se je kot v sanjah. Štiri tedne na poti, 21 letalnih dni, preletenih vec kot 17 000 km preko cudovitih in neverjetno odrocnih predelov crnega kontinenta. Afrika je sedaj bolj razumljiva. Skrivnost Nila se ne skriva v velikih jezerih Tanzanije in Etiopije, kjer zacenja svojo pot. Skrivnost se skriva v vec kot 1000 kvadratnih kilometrih mocvirja v juznem Sudanu, ki predstavlja nekaksno spuzvo, ki uravnava vodostaj Nila. Brez tega neskoncnega biotopa, civilizacij SV Afrike ne bi bilo. Arabski svet pritiska po Nilu navzgor v osrcje drugacne kulture vere in vrednot. Puscava ne daje veliko moznosti ali izbire. Zato je kontrola nad vodnimi viri najzaneslivejski vzvod kakrsnekoli oblasti. In zato tukaj se ne bo kmalu miru. Ob veliki afriski prelomnici so zrasle velike gore. V tropskem pasu se na njih kondenzirajo ogromne kolicine vode, ki vdahne rodovitni vulkansi prsti na dnu Rifta idealne pogoje za zivljenje. Prav gotovo ni nakljucje, da je prav tukaj pricel svoj osvajalski pohod prednik cloveka. Prelomnice so tako znacilne, tako otipljive, da ima clovek obcutek, da se tektonika dogaja prav pred njegovimi ocmi. Vulkani, vulkanska jezera, barva vode, ki je ni nikjer drugje na svetu, koncentracija zivih bitij, neizmerne pustinje, kjer strupi iz notranjosti zemlje onemogocajo zivljenje. Stoletja kolonialnega izkoriscanja so ocitna na vsakem koraku. Kapital je Afriko vedno zapuscal. Ljudje so postajali vse revnejsi. Razvoj, ki so ga omogocili jih je obsel. Danes imamo domacine za lenuhe, za plemena, ki sicer zelo dobro plesejo in pojejo, ne znajo pa ustvarjati dodane vrednosti. Kako zgreseno! Sprememba izvornih vrednot populacij ljudi, ki so tisocletja gradila svoj sistem je globalizacijski kriminal brez primere. Sprenevedanje, dvojna merila, vsiljevanje so zgodovinske zablode velikih sil, ki jih nekaj letal Zdruzenih narodov s pomocjo, ne more zmanjsati ali opraviciti. Afrika tako ostaja in postaja tragicen primer, kako clovek, takoimenovana krona stvarstva, ne dojame vec utripa edinega planeta, na katerem lahko trenutno prezivi. Njegovi mozgani so tako dobro razviti, da zlahka dojame zapleten sistem obrestnih mer, zlahka razume ustvarjanje borznega kapitala iz nic, a ne more in ne more do spoznanja o enkratnosti zivljenja, povezav zivih bitij in koncnosti planeta zemlja, ki vse skupaj doloca in omogoca.

Ljubljana
6.11.2005
Sreda, 2.11.05 Losinj se le pocasi izvija iz tezkih oblakov. Glede na razmere in slabo vidljivost bo vizualni let zelo tezko izpeljati. Na 8000 cevljev je temperatura 3 stopinje, nekaj visje torej caka v oblakih led. Pregrada visokih gobastih oblakov na meji med Slovenijo in Hrvasko se spremeni v nizko oblacnost nad Notranjsko. Po ILS-su se letalo varno spusti na Ljubljansko letalisce.

Domov
3.11.2005
Torek, 1.11.05 Ponoci dezuje, napoved je slaba. Dopoldan se toliko popravi, da bliznji hribi zlezejo iz oblakov. Albanska kontrola je zelo prijazna. Sporocijo pa, da Jugoslovani ne dovolijo letenja v njihov zracni prostor. Neuspesno se skusam povezati z beograjsko kontrolo, zato prosim Tirano, za posredovanje. Jugoslovani so neizprosni in svoje odlocitve sploh ne argumentirajo. Kdo ve, kaj jih je picilo. Zopet kaksna politicna telovadba. S Posredovanjem Tirane dobim dovoljenje za let v italijanski zracni prostor in potem po sredini Jadranskega morja proti Splitu. Nad Zadrom zapelje letalo med dva oblačna sloja. V Ljubljani in Portorozu so pogoji za pristanek slabi, instrumentalnih kart pa nimam s seboj, zato pod oblake nad morjem, kjer ni hribov. Losinj se izvije iz oblakov in ponudi dobro alternativo.

Cez Grcijo
3.11.2005
Ponedeljek, 31.10.05 Zahodna Grcija je zavita v oblake in dez, le naravnost cez morje v sneri otokov Milos je bolj svetlo. V Korintskem zalivu se vreme zapira, najprej nalivi dezja s solidno vidljivostjo, ki se vse bolj slabsa. Sledim obalo 50 metrov nad morjem. Potem tudi obala izgine. Letalo obrnem stran od kopnega in prosim kontrolo za vektoriranje do letalisca, saj so prelivi med otoki vcasih zelo ozki, pozicije otokov na GPS ju, pa lahko tudi netocne. Sele tik pred letaliscem zapelje letalo iz objema dezevnih oblakov in se spusti na razmoceno stezo.

Cez morje
3.11.2005
Nedelja, 30.10.05 S severa piha mocan veter, razpenjeni valovi se lomijo na aleksandrijskih valobranih. Skoraj eno uro traja vzpon na 3500 metrov nad mestom, kar zahteva kontrola letenja v Kairu. Sele potem spustijo na odprto morje. Tocno v nos piha veter s hitrostjo 75 km/h in se podaljsa ze tako dolgo morsko etapo. Spodaj je morje razpenjeno. Veliki kopasti oblaki nad Kreto skrivajo otok.

Puscave Egipta
29.10.2005
Sobota, 29.10.05 Zgodaj zjutraj se stvari uredijo. Cena postane znosnejsa. Denar je kmalu pozabljen ob neverjetnih pogledih na jutranje obarvano pustinjo. Globoke sence, vadiji, skalni obeliski v cudoviti vidljivosti in mirnem zraku. Nedvomno eden najlepsih dni zivljenja. V Alexandriji piha mocan sever. Ocitno se vreme zopet kvari.

Otoki Dakhla
29.10.2005
Petek, 28.10.05 Direktor letalisca, gospod Kashav, osebno poskrbi za vse potrebno okrog letenja po Eritreji. Dovolijo celoi polet do otok Dakhla, pravi raj za ljubitelje koralnih grebenov. Pogledi so nori. Proti severu se ob eritrejski in sudanski obali vleceji koralni grebeni, kot ogrlica na puscavskem vratu. Port Sudan je luknja brez primere, kjer jim je edini interes pobrati cimvec denarja od malostevilnih letal. Nadaljevanbje proti severu se zopet konca na 3000 metrih, ki so pogoj za vsdtop v egipcanski zracni prostor. S soncnim zahodom se konca dan v Marsa Alamu. Vsaj 15 arabcev, namaziljenih, polizanih nemirno krozi okrog letala. Clovek sploh ne ve kaj jim je. Potem se zacne nastevanje stroskov, ki skupaj nanesejo 1000 dolarjev. Ni sans, pa naj naredijo kar hocejo.

Massawa
29.10.2005
V starem delu mesta se se vedno vidijo posledice vojne med Eritrejci in Etiopci. Nazadnje so jo zbombardirali pred nekaj leti. Trenutno je mir. Vrocina je vsaj zame nevzdrzna, ceprav pravijo domacini, da je to hladnejsi del leta. Gibanje po Eritreji ni omejeno, ocitno si zelijo turistov.

Djibouti
29.10.2005
Sreda, 26.10.05 Od prihoda na letalisce in do odleta minejo vsaj stiri ure. Letalo porabi precej 4 km dolge piste, da se v vrocini 30 stopinj na visini 2400 m odlepi od asfalta. Proti vzhodu se nadaljuje velika afriska prelomnica. V visoko planoto se zajeda nekaj 100 metrov globoko. Prst je rodovitna, pokrajina kultivirana. Potemnekdanji francoski koloniji, ki se vedno igra glavno vlogo. Popolna puscava, brez znakov zivljenja. Po dveh urah zopet v zraku nad zalivom in eritrejskimi gorami, ki jih zakrivajo meglice Rdecega morja. V Massawi imajo cudovito, urejeno, novo letalisce. Vrocina.

Addis Ababa
25.10.2005
Torek, 25.10.05 Zgodaj zjutraj smo se ze dobili z gospodom Abdisom s CAA (civilno letalstvo), glede poleta na sever, do Axuma. Ker je tam se dve leti nazaj potekala vojna z Eritrejo, je to se vedno zelo obcutljivo obmocje, kjer je skoncentrirano veliko vojske. Zato poleta navadno tja ne dovolijo, z izjemo, ce lahko na krov vzames predstavnika vojske. Glede na veliko visino, vecje rezervoarje in veliko dodatne opreme, je letalo ze tako ali tako preobremenjneo, zato ta varianta odpade. Gospod Abdisa se dogovori za sestanek na ministrstvu za obrambo, da bi mogoce dovolili izjemo. Popoldan pride slaba novica. Brez vojaka na krovu, ni sans za letenje na sever. Edino kar dovolijo, je let v Djibouti. Trenutno se ne vem, kako naprej. Mogoce se najde kaksna resitev.

Etiopija
24.10.2005
Ponedeljek, 24.10.05 Vlaga in vrocina tudi ponoci ne popustita. S prvimi soncnimi zarki priletijo roji kobilic, ki prekrijejo letalisce. Sledijo jim jate vran, krokarjev in ujed, ki jih pospravijo za zajtrk. Iz Najrobija sporocijo, da danes verjetno se ne bo dovoljenja. Poklicem na FSI, nemsko agencijo preko katere smo urejali dovoljenja in cez pol ure je urejeno. Koncno zopet v zraku, kjer je zivljenje lepse. Na tromeji Sudana, Kenije in Etiopije komunikacije ni vec. Pokrajina je divja, le redko se pokazejo znaki zivljenja. Pri jezeru Turkana, na njegovem severnem robu zopet Velika prelomnica, ki se vije me velikimi in porascenimi hribi proti osrednji etiopski planoti. Prst je rodovitna, pokrajina se spreminja v veliko zitnico. Dolina zivljenja se dviguje vse do 2400 metrov, kjer lezi prestolnica Addis Abeba. Danasnji dan je bil najbolj turbulenten, z velikimi dviganji in spuscanji. Kljub temu, da sem uporabljal 2000 sekunde na fotoaparatu, nisem preprican, da bo kaj uporabnega. Pristajanje in vzletanje na tako visokih letaliscih zahteva posebno previdnost, saj se letalo zaradi redkega zraka obnasa temu primerno. Klima je suha piha veter 38 km na uro z desnega boka, vendar to za to letalo ni noben problem. Letalo je odlicno, do sedaj nobenih problemov, motor pridno in enakomerno prede in vliva zaupanje.

Lokichogio
23.10.2005
Nedelja, 23.10.05 Ponoci mocni nalivi, jutro cemerno. Dovoljenje za let v Etiopijo velja sele cez tri dni. V Najrobiju svetujejo, da prestavim let do Adis Abebe vsaj do ponedeljka, ker z etiopci nimajo nobene komunikacije. Tudi prav, vreme tako ali tako ni bogve kako prijetno za letenje.

Jezero Turkana
22.10.2005
Sobota, 22.10.05 Najrobi so zvecer pokrili temni oblaki,ponoci pa je ulivalo. Ocitno prihaja dezevno obdobje v ta del Afrike. Zjutraj so oblaki nizko nad mestom, vendar lokalni piloti pravijo, da se bo vreme proti severu izboljsalo. Zaradi visine preko 1700 metrov je en kilometer in pol steze komaj dovolj za vzlet. Z visino in temperaturo zmogljivosti motorja mocno padejo zato je potrebna velika previdnost. Ze drugic letalo preleti ekvator in vreme se popravi. Dolina zivljenja v veliki prelomnici je bogata z vegetacijo. Prelomi se vrstijo en za drugim, vulkanski stozci pa kazejo na veliko aktivnost tega sveta. Proti jezeru Turkana se pokrajina spremeni v popolno puscavo z vulkanskimi stozci, razlomljenimi skladi kamnin, raznobarvnim peskom in veliko vrocino. Se na visini 2000 metrov je skoraj 30 stopinj. Tukaj nihce ne more preziveti. Voda v jezeru je modra, obala kamnita brez zivljenja. Na obali rinejo na povrsje vulkanski stozci. Po 11. uri se pricnejo nabirati nevihtni oblaki. Voznja je zelo turbolentna. Lokichogio, baza UN za pomoc juznemu Sudanu ze drugic. Tokrat bo izhodisce za polet v Etiopijo. Velika prelomnica se namrec zajeda v etiopsko visavje in se nadaljuje proti obali Rdecega morja.

Pemba-Tsavo
21.10.2005
Petek,21.10.05 Vteh krajih se pocasi pricenja dezevna doba. Vsak dan po malem spuscajo oblaki. Ze zgodaj zjutraj so na nebu dezevni oblaki. Letalo leti nizko nad morjem, koralni grebeni se vrstijo med Zanzibarjem in Pembo. Otok Pemba je se lepsi od vecjega in bolj znanega soseda. Pred Mombaso zopet prileze kopno v vidno polje. Vreme je ze zelo slabo, nevihte se spuscajo vse do tal. Veleslalom se konca v boljsem vremenu nad narodnim parkom Tsavo. Tudi tokrat ni srece z velikimi zivalmi, pokrajina pa je cudovita. Rdeca prst, in le malo znakov zivljenja. Pokrajina je se bolj divja od parka Serengeti. Prelomnice se vrstijo, ob njih navadno tecejo reke in potoki. Plato se dviguje, saj Najrobi glavno mesto Kenije lezi precej visoko, okrog 1800 metrov. Voznja je zelo zivahna, saj je termika ze zelo dobro razvita. Okorg Najrobija je veliko prometa v zraku, zato se pustim, da me kontrola pripelje do letalisca Wilson, kjer je na moje presenecenje veliko letal. Upajmo na boljse vreme jutri in v naslednjih dneh, saj se bliza Etiopija, kjer bi zaradi velike visine veliko raje letel po soncu.

Masajska stepa
19.10.2005
Sreda, 19.10.05 Mwanza je staro kolonialno mesto, raztreseno po obali Viktorijinega jezera. Veliki granitni stolpi ji dajejo nenavaden videz. Turisti sem ne zahajajo. V okolici je menda veliko rudnikov. Po juznem robu Serengetija najprej na vzhod, dokler se ne pojavijo vulkani okrog kraterja Ngorongoro. V znozju je soteska Olduvaj, kjer so nasli ene izmed najstarejsih ostankov zgodnjih prednikov cloveka. Krater je v oblakih, ki se nadaljujejo se stiri ure dalje proti Indijskemu oceanu. Nad jezerom Manjara je manjsa luknja za spust pod oblake. Cudoviti vzorci nad skoraj izsusenim jezerom. Za parkom Tarangiri se pricne ogromna Masajska stepa,ki je bolj divja od zavarovanih delov Afrike. Veliko bolj je prazna, kot bi clovek pricakoval. Verjetno so velike zivali v glavnem ze iztrebili. Voznja ni prijetna, slalom med nevihtami, nizko nad tlemi in negotovim izidom. Nad Zanzibarjem je velik nevihtni oblak, ki letalo spira vse do pristanka.

Serengeti
18.10.2005
Torek,18.10.05 Noc jasna, jutro oblacno z nizko bazo. Vreme zgoraj je njbrz lepo, vendar je skoda leteti cez taksno pokrajino, bre pogleda na tla. Opoldan se zacnejo oblaki trgati. Naravnost do Mwanze ob Viktorijinem jezeru ni tako dalec, z ovinkom preko jezera Natron in Serengetija pa se nabere tri ure. Slano jezero natron je v tem obdobju suho, z norimi vzorci v najrazlicnejsih barvah. Lezi na visini 800 metrov, medtem ko se plato Serengeti pne na visini 1500 metrov. Turbulence so bile zaradi vrocega zraka zelo hude, zato je bil let neprijeten. Tu in tam so prisle naproti zcrede gnujev in zeber, kaj vec pa sredi dneva ni bilo za pricakovati. V Mwanzi so bile napovedane nevihte, vendar je vreme ostalo skoraj do vecera lepo. Jezero Viktorija, eden izmed rezervoarjev reke Nil, lezi na visini preko 1000 metrov.

Kilimanjaro
17.10.2005
Ponedeljek, 17.10.05 Ponoci je temperatura idealna. Domacini pravijo, da se ponavadi Kilimanjaro zjutraj pokaze za nekaj minut potem pa izgine pod oblaki. Letalo se v redkem zraku dobro vzpenja. Na 5000 metrih ostane pod podvozjem zadnji oblacni sloj, visje se sonce, modro nebo, Uhuru Pik in nekoliko nizji Kibo. Prizori so neresnicni in ne vem kako sem si jih zasluzil. V nosu imam cevko z kisikom, tako za vsak slucaj, saj se letalo bliza 6000 metrom. Temperatura je se tukaj zgoraj 2 stopinjni nad niclo. Potem spust pod oblake nazaj med masajsko ljudstvo, ki zabava tisoce turistov zeljnih safarijev.

Velika prelomnica
17.10.2005
Nedelja, 16.10.05 Tukaj na skrajnem severovzhodu Kenije letalo prvic zapelje nad Veliko tektonsko prelomnico, kjer je pravzaprav zibelka clovestva. Pokrajina je neresnicna, puscavska le v navideznih strugah rastejo drevesa. Vasi, koze ljudje, so z zraka prav tako neresnicni. Na levi v oblakih izginja jezero Turkana. Vreme je lepo ozracje pa zelo nemirno. Prelomnice se vrstijo med grebeni gora, kot bi jih narisal z ravnilom. Komunikacija je izginila, radarjev ni, zato so edina omejitev vreme, gorivo in moji predsodki. Pred Najrobijem je bistveno manj problemov, kot sem jih pricakoval zaradi velikih letalisc in gostega prometa v zraku. Ze pred mestom sem dobil klirens za direkten let do letalisca pod Kilimanjarom v Tanzaniji. Gora je seveda v oblakih, tako kot vecino dni v letu.

Skrajni jug Sudana
17.10.2005
Sobota, 15.10.05 Ponoci dezuje, dez ropota po plehnati strehi, zabe silijo v sobo. Zjutraj je vedro in mirno. Oblaki pokrivajo obrezje nila 200 metrov nad tlemi. Jastrebi preletavajo hise. Kmalu smo skupaj, naredim nekaj krogov nad letaliscem, tako za moralo, da se prepricam, ce je bilo v tistem zarjavelem sodu resnicno pravo gorivo. Vse zgleda normalno, zato obrnem letalo na jug in skozi oblake v lepo soncno jutro. Cez uro se oblaki trgajo spodaj se zopet pojavi Nil. Pokrajina je nora, eno samo mocvirje. veliko najmanj 1000 kvadratnih kilometrov. V tem neskoncnem rezervoarju vode, se skriva skrivnost Nila, skrivnost, ki je ostala nedokrita vse do predkratkim. Nihce ni vedel kako lahko relativno majhna reka namaka tako veliko puscavo. Namaka jo lahko iz tega ogromnega naravnega rezervoarja, ki deluje podobno kot goba. Zasilni pristanek v tej popolni divjini bi se koncal slabo. Ne morem si predstavljati, kako v tej mocvari, polni krokodilov in kac preziveti en dan, kaj sele nekaj dni. Tri ure nizje se pojavi prvi hrib, kot vulkan. Za njim je letalisce v Jubi, centru, kamor Zdruzeni narodi dovazajo pomoc. Carina in odlet na vzhod proti Kenijski meji. Pas neviht obvozim po levi in pristanem zvecer v Lokichogiju bazi ZN za Sudan.

Reka Nil
17.10.2005
Petek, 14.10.05 Pocasi se ucim. Zjutraj je treba biti na letaliscu v trdi temi, da lahko racunas na odlet ob soncnem vzhodu. Tokrat sem pretiraval. Trda noc je tudi, ko je letalo pripravljeno na odlet. Vzhod prekrivajo oblaki. S prvo svetlobo je letalo v zraku. Ozracje je mirno, svetloba za fotografiranje pa ni najboljsa. Cez uro se sonce prebije nad oblacniv vzhodom in obarva brezbarvno puscavo. Nil vijuga na jug in s seboj vlece vedno ozji pas obdelane povrsine. Grmicki postajajo manjsa drevesa, ki jih je vse vec, tu in tam se pojavi trava in puscavo neopazno zamenja savana. 600 km juzno se pojavijo na obzorju veliki kumulonimbusi, se malo naprej izginejo v sivini. Malaskal je na zemljevidu veliko mesto, vendar je z zraka ena navadna vas. Dezuje. Oblaki pod letalom se zgostijo, nad oblaki tudi. Vremenske napovedi za Jubo, kjer je konec danasnjega leta, ni, zato je odlocitev tezka. Dezuje vse mocneje, spust pod oblake se konca zaradi prenizke baze. Poizkus nad prvim slojem oblakov se konca v IMC pogojih (instrumentalni pogoji) Potniska letala porocajo hude nevihte nekje spredaj, zato letalo obrnem nazaj ven, proti Malakalu. V stolpu na letaliscu ni nikogar. Letalo privezemo v hudem vetru in dezju, ki ze skoraj spominja na tajfun. Ocitno je bila odlocitev prava. Problem je le ker tukaj nimajo goriva. Pred nekaj meseci so prav tukaj divjali boji. V kraju so bile vladne sile, okrog uporniki z juga. Se sedaj je vse naokrog polno min. Letaliski upravnik ponudi prenocisce in kmalu najde tudi star 200 litrski sod na katerem pise JET A1, gorivo za motor letala. Letalo je do vecera polnoi goriva.

Pesek in vrocina
13.10.2005
Cetrtek, 13.10.05 Kljub temu, da je bilo vse v zvezi z letaliscem opravljeno in placano ze vceraj, se odhod iz planirane pete ure zjutraj prestavi na 6. Sonce vzhaja nad puscavo in se blesci v Naserjevem jezeru. Pobozna zelja za nekaj krogov nad mestom in Nilom ostaja le zelja, saj je vojske tako veliko, da dovolijo letenje le po tocno dolecenih koridorjih. Cez kaksno uro se spodaj pojavi Abu Simbal, starodavno kulturno sredisce, potem pa meja s Sudanom. Pokrajina se pac ne spremeni, vedno le pesek in vrocina. Blizu 3000 metrov je se vedno 20 stopinj, spodaj pa najbrz pravi pekel. Komunikacije s sudansko kontrolo letenja ni, kar je neprijetno, saj je Sudan ena izmed najmanj predvidljivih, a vojasko zelo aktivnih drzav. Skoraj na vseh mejah ima ta drzava probleme, imajo Darfur, Nube in katoliski jug, ki se ne podreja muslimanski vecini. Nemirni kraji ob Etiopski in Eritrejski meji. Zato je dovoljenje za letenje v tej puscavki drzavi, pravi privilegij. Danes spodaj ni tako zanimiv vzorcev, in tudi vidljivost postane nekaj 100 km pred Kartumom neprijetno slaba. Kljub dovoljenju za vizualni let, se konca instrumentalno. Letaliska steza prileze iz meglic sele nekaj sto metrov pred pristankom. V dobrih treh urah je birokracija koncana, letalo polno goriva. Cena pristajalnih taks nenormalno narasca, cena goriva pa hvalabogu pada.

Na jug
12.10.2005
Sreda, 12.10.05 Kljub dovoljenju se pogajanje glede cene in casa odhoda precej zavlece. Soncni vzhod je bila le zelja, pa ceprav je bilo treba zaradi nje vstati ze ob stirih zjutraj. Egipt je tako prepreden z mocnimi radarji in vojaskimi letalisci, da je dodatno zamudo povzrocila slaba komunikacija s stolpom. Koncno v zraku v slabi vidljivoti zaradi megle na stiku mediterana z puscavo. Kontrola zahteva visino 3000 metrov, kar za to letalo seveda ni problem, vendar se podlaga spodaj slabo vidi. Nil leno vijuga proti morju, na vsako stran so nepregledni namakalni kanali, ki omogocajo zivljenje. Kontrolo komaj prepricam, da imam VFR dovoljenje za vizualni let, ki omogoca letenje tudi izven predpisanih poti. Vendar ostanejo trdni. Vojska je preblizu. Kljub temu, da so tudi oni izdali soglasje k letu, ne dovolijo nizje od 3000 metrov. Kakorkoli, vidljivost se proti Luxorju izboljsa. Kamorkoli nese pogled, je puscava, tukaj zgoraj je 15 stopinj, spodaj gotovo preko 40. Nobene vode, le pesek in kamen. Nil vijuga skjozi to pustinjo, kot prikazen iz raja. Brez njega tukaj ne bi bilo nicesar, ne v preteklosti, ne sedaj. Kanali namakajo sirok obrezni pas, ki je zelen in lepo obdelan. Naselja so velika, majhna, verjetno trgovska sredisca. Po reki plujejo stevilne ladje. Vreme je pregresno lepo, nobenega oblaka, le vidljivost ni najboljsa. Kontrola koncno dovoli na 2000 metrov, kjer je ze 20 stopinj in huda zeja. Iz meglic se po slabih 5 urah letenja prikazejo obrisi Naserjevega jezera, ki je nastalo za Asuanskim jezom. Ogromno, skoraj novo letalisce, je razbeljeno. Ko odprem pokrov letala se mi zdi, kot da zlezem v krusno pec za pice.

Koncno Afrika
12.10.2005
Torek, 11.10.05 Kljub temu, da sem bil preprican, da je slabo vreme ostalo na severu, je zjutraj dezevalo. Dez je dopoldan ponehal, vendar se je pol ure po odletu iz Irakliona zopet zaprlo. Mocan dez, vidljivost nad morjem nic. Potem se je pojavil problem z avtopilotom. Ker bi bilo nadaljevanje z okvaro pretvegano, je bila edina racionalna odlocitev vrnitev v Iraklion. Posvet z vodjo servisa avionike (letalske elektronike) na Dunaju in resetiranje celotnega sistema je odpravilo napako, tako da je bilo letalo cez tri ure zopet v zraku. 600 km morja, ki loci Kreto od Egipta niti ni tako malo, vendar morje spodaj ni tako mrzlo, da clovek v njem ne bi mogel nekaj casa zdrzati v primeru odpovedi motorja. Iz meglic je le pocasi zleza obala Aleksandrije, mesta na sredozemski obali. Temperatura 28 stopinj je prijetna, uradniki malo manj, ker stanejo prevec. Zapuscamo civilizacijo, kar se pozna tudi pri nenormalno visokih tarifah za letaliske usluge. Lahkih letal je tukaj bolj malo, zato racunajo kot za tavelike. Legendarna knjiznica je ponoci zaprta, zunanjost pa niti ni prevec fotogenicna.

Na Kreto
12.10.2005
Ponedeljek, 11.10.05 Ponoci je mocno dezevalo, ocitno ciklon se ni popustil, se vedno se suce s centrom nekje nad Peleponezom. Precej je ze popustil, vendar se vedno ne omogoca dobrih pogojev za letenje. Vidljivost je slaba, piha mocan veter z vzhoda, vcasih dezuje. Vzlet je bil neprijeten zaradi turbolenc, ki niso popustile niti nad Peleponezom. Ta del Grcije je pokrit z vojaskimi letalisci, vendar letenje s predhodno najavo ni noben problem. Tu in tam so se med oblaki pokazale gore Peleponeza, ki je nedvomno zibelka ene najvecjih kultur novega veka. Polet preko morja do otoka Kreta je potekal tik pod oblacnim stropom z zunanjo vidljivostjo nic, dezjem in uporabo avtopilota. Iraklion je 200 000 ljudi veliko mesto, seveda vec ali manj posveceno turizmu.

V Grcijo
12.10.2005
Nedelja, 10.10. 2005 Polet se je koncno zacel, letalo dobro pripravljeno, fotografska oprema tudi, dovoljenja so vsa razen za Etiopijo, ki jo pricakujem konec tedna. Edino kar ne sodeluje najbolj je vreme. Da bi polet in pokrajino najvecje prelomnice na svetu cimbolje predstavili, se bo na nekaterih etapah prikljucil tudi Joze Lenic, ki bo posnel film. Do kvarnerja je bilo vreme precej slabo, potem se je nad Jadranom zjasnilo in ostalo lepo vse do Dubrovnika. Velebit in notranjost Hrvaske sta bila pokrita z debelimi oblaki, pihala je mocna burja, ki pa je nad Kornati ze izgubila moc. Ker je bilo goriva pri Dubrovniku se dovolj in tudi vremenska napoved za Krf ni bila tako slaba, sem nadaljeval proti Grciji. Vidljivost je bila zelo slaba predvsem nad Jadranom, pred Krfom pa se je vreme popravilo. Presenetila me je predvsem Albanija, saj sem jo videl prvic a nikoli doslej slisal, da je tako lepa.

PRIPRAVE
10.10.2005
Sobota, 8.oktober 2005 Dovoljenja za prelete afriških držav smo končno dobili. Celo Sudan, ki je zaradi nenehnih kriznih žarišč zelo nepredvidljiva država. Manjka samo še Etiopija, vendar je obljubljeno za naslednji teden. Kot kaže bo mogoče v večini držav letenje po vizualnih pravilih, kar bo olajšalo načrtovano fotografiranje in snemanje. Kajetan Bajt, direktor podjetja Dr.Nemo, ki je za naš projekt posodilo letalo, je uredil vse potrebno, da je letalo dobro pripravljeno. Dodali so celo večje rezervoarje za gorivo, kar bo povečalo varnost letenja, saj so letališča v Afriki zelo redko posejana. Odhod je planiran za jutri, v nedeljo, čeprav vreme ne kaže najbolje. Prva etapa je otok Krf v Grčiji.

 
 
  WingsForever .Com © 2005. Vse pravice pridržane. Prosimo preberite Pravno Poročilo